Nova epidemija 21. stoletja: pomanjkanje spanja
Svetovna zdravstvena organizacija jo je že potrdila. Novo epidemijo pomanjkanja spanja namreč.
Novo epidemijo pomanjkanja spanja namreč. Nezadržno se širi predvsem v industrializiranih državah (ZDA, Japonska, Južna Koreja in nekatere zahodnoevropske države), kjer se je čas spanja najbolj dramatično skrajšal. Ni naključje, da se je prav tam najbolj povečala stopnja telesnih in duševnih tegob in bolezni.
Kako resno je?
Strokovnjaki pravijo, da zelo. Kar dve tretjini odraslih v razvitem svetu namreč ne spita priporočenih osem ur na noč. Zaposlenemu in aktivnemu človeku v najboljših letih se verjetno to ne zdi nič posebnega, a potrjuje se, da so posledice takšnega načina življenja na telesno in duševno zdravje vse prej kot blagodejne. Zato svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča povprečno osem ur spanja na noč.
Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi, že več let proučuje procese spanja. V svoji izjemno odmevni knjigi Zakaj spimo? je razgrnil nekaj najpomembnejših znanstvenih dognanj in osupnil z ugotovitvami, da je dovolj kakovostnega spanja – dobesedno! – življenjskega pomena.
»Ni naključje, da se je v državah, kjer se je v zadnjem stoletju čas spanja najbolj dramatično skrajšal, najbolj povečala stopnja številnih bolezni in duševnih motenj.«
Spanje na stranskem tiru
Sodite med tiste disciplinirane ljudi, ki vsak teden večkrat najdejo čas za telesno vadbo? Se prehranjujete zdravo in raznovrstno? Odlično. A nikar ne pozabite na dovolj spanja. »Uravnotežena prehrana in telesna vadba sta seveda zelo pomembni. A zdaj vemo, da je spanje najpomembnejši člen tega zdravstvenega trojčka. Slabo prespana noč prizadene telo in um veliko bolj kot enakovredno pomanjkanje hrane ali gibanja,« ugotavlja dr. Walker.
Kako bi morali spati
Ljudje že kar nekaj desetletij ne spimo več tako, kot si je zamislila narava. Sodobno življenje je popolnoma spremenilo število ciklov, dolžino in čas spanja. Naši stari starši so morda še hodili spat v urah, ko se je stemnilo, in se zbujali s kurami. Danes se mnogi med nami še vedno zbujajo s kurami, mrak pa je pogosto tisti čas, ko šele končamo delo v službi, nato pa nas čaka še velik del noči, ki ga prebedimo.
»Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča povprečno osem ur spanja na noč. Se vam to zdi veliko?«
Večina ljudi spi samo ponoči, ko si privošči daljši odmerek spanja. A v kulturah, na katere še ni vplivala sodobna tehnologija, se kaže drugačen spalni vzorec. Tako na primer nekatera lovsko-nabiralska plemena v Afriki spijo ponoči sedem do osem ur in še pol ure do uro popoldne. Kot vse kaže, je to najboljša formula za spanje po meri človeka. Ne glede na kulturo ali zemljepisno lokacijo imamo ljudje namreč vgrajen padec čuječnosti, ki se zgodi v zgodnjih popoldanskih urah.
Se vam je kdaj zgodilo, da vam je v službi malo po poldnevu padla koncentracija, se vas je lotila dremavost? Nič čudnega. V tem času si vaše telo želi odmora.
Kaj se je zgodilo z Grki?
Nekatere kulture, na primer v Južni Ameriki in ponekod v Sredozemlju, si še vedno privoščijo popoldanski počitek. Walker se v svoji knjigi spominja, kako je v osemdesetih letih potoval po Grčiji in se čudil trgovinam, ki so bile med 13. in 17. uro preprosto zaprte. Danes boste tam našli bolj malo takšnih obvestil, saj je Grčija ob prehodu v novo tisočletje podlegla močnim pritiskom za opustitev opoldanskega premora.
Skupina raziskovalcev Fakultete za javno zdravje Harvardske univerze je sklenila, da bo pri več kot 23.000 odraslih Grkih in Grkinjah, starih od 20 do 83 let, ocenila zdravstvene posledice te spremembe. Osredotočili so se na srčno-žilne izvide, ki so jih spremljali šest let po ukinitvi popoldanskega počitka. Končni izid je bil pretresljiv. Na začetku študije ni nihče iz te skupine bolehal za boleznijo srca in ožilja ali utrpel možganske kapi. Pri tistih, ki so opustili reden popoldanski počitek, so v šestih letih ugotovili 37-odstotno povečanje tveganja za smrt zaradi srčno-žilne bolezni – v primerjavi s tistimi, ki so to navado obdržali. Učinek je bil zlasti velik pri delavcih, kjer se je tveganje za smrt povečalo za več kot 60 odstotkov!
Pri Grkih, ki so opustili reden popoldanski počitek, so v šestih letih ugotovili 37-odstotno povečanje tveganja za smrt zaradi srčno-žilne bolezni.
Spanec kot univerzalno zdravilo
Potrjuje se, da dovolj spanca blagodejno vpliva prav na vse vidike življenja: zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže, prebavo in zdravo spolnost.
Predvsem pa dobro spanje dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčno-žilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco.
Kaj lahko storimo?
Odgovor se zdi zelo preprost: lahko več spimo in več počivamo. Morda začnite s tem, da si pripravite alarm tudi za čas, ko je treba leči k počitku, in ne samo za takrat, ko se morate zbuditi. Če je le mogoče, si privoščite počitek tudi popoldan, zvečer pa ne bedite pozno v noč. Brez slabe vesti in brez nenehnega »samo še to moram narediti, potem pa res spat«. Še več nasvetov najdete tukaj.
